ZAUPANJE
Zaupanje je eden izmed stebrov srečnega življenja. Zaupati v življenje, takšno kot je, z vsemi viharji, padci, bolj ali manj težkimi preizkušnjami, je umetnost, ki zahteva posebne vrste umetnika... takšnega življenjskega, globoko življenjskega. Ko te življenje vrže ob tla z neizmerno silo, ko se nad teboj utrgajo oblaki in te biča veter življenja z vso silo, je težko zaupati, da tako mora biti in da si v tistem trenutku točno tam, kjer moraš biti. Takrat se zaupanje hitro zlomi pod težo bremen, ki ti jih v tistem trenutku življenje tako radodarno nalaga.
Vendar je zaupanje takrat še toliko bolj pomembno, gre namreč dobesedno za naše preživetje. In za to je potrebna modrost, širši oziroma globlji pogled na življenje samo. Razumeti, da smo samo duše na potovanju skozi različna življenja, vsaka s svojo karmično prtljago, vsekakor pomaga. Že naši dedje so vedeli, da kar seješ, to žanješ. To je na kratko zelo lepo povedano karmično bistvo, ki pa ni omejeno samo na trenutno življenje, zato je to toliko težje doumeti, razumeti.
Ko to sprejmeš, potem se zaupanje v življenje okrepi ne glede na zunanje pritiske in
viharje. Na življenje začneš gledati širše, predvsem pa globlje, in vsako - še tako težko - preizkušnjo vzameš kot lekcijo, ki ti jo življenje nalaga, zato da nekaj ozavestiš, sprejmeš in na koncu spustiš... predvsem pa, da se nekaj naučiš. Zakon karme ni kaznovanje, temveč učenje. In ko to v polnosti sprejmeš, potem začneš zaupati življenju, sebi, predvsem pa vseobsegajočem stvarstvu, katerega neznaten, pa vendar tako pomemben delček je vsak od nas. Zavedaš se namreč, da se vse zgodi z namenom in točno ob pravem času. in bolj kot se tega zavedaš, bolj trdno je tvoje zaupanje.