Ko enkrat to ozavestiš in sprejmeš v polnosti in z odprtim srcem, potem se ti odprejo nova obzorja, predvsem glede samega sebe. Večina mojih iskanj ima korenine prav v družinskih odnosih mojega zgodnjega otroštva, ki je bilo vse prej kot lahko. Sam sem rabil skoraj petdeset let, da sem prišel do spoznanj, ki sem jih opisal zgoraj... in da sem začel odpuščati.

In če mi je moja primarna družina (starši in brat, vsi že pokojni), dala odgovore na mnoga vprašanja, glede moje osebnosti, obremenjene s takšnimi in drugačnimi vzorci, potem mi je moja družina, ki sem jo ustvaril ob začetku odraslega življenja, neizmeren vir navdiha, tolažbe, miru, poguma, volje... ter seveda LJUBEZNI.